Včeraj, ko je večina naših mladih plezalcev že migala v Burjakovih pečeh, se je naših več kot 150 let (A. Gradišnik, B. Verbole in A. Špiler) pomikalo proti Raduhi. Zagnali smo se v Zagorčevo smer. Branč in Andrej sta jo ponovno spoznala po več kot 25 letih. Kljub redkim svedrovcem, še vedno ostaja klasična smer, ki nič ne “šenka”. Še najtežje je na vstopu, ko moraš ne ogret v oporni tehniki (za poči) zlesti nekaj metrov, potem pa že lažje zadihaš. Kljub snegu pod steno in oblakom na nebu nam je bilo vreme naklonjeno in smo uživali v plezanju in v pogledu na zeleno dolino Grohata, proti Svetemu Jakobu in naprej na Peco.
Na Grohatu nas je župan pogostil s ričetom, pijačo in nekaj dobrimi vici. Hvala Dodi!
Andrej Špiler
Banč in Andrej pod steno, pri vstopu v smer.
Andrej v prevem raztežaju.
Poged iz stene na Graohat in proti Bukovnikovi kmetiji
Počitek na položni strani Raduhe, po izstopu iz stene
Čestitke vsem v tej legendarni navezi, še posebej ker doživljate novo plezalno mladost. Samo tako naprej. Upam da bo še kdo, ki je vsaj 20 let ali več mlajši še kaj zlezo.