Novica o narejenem Sinjem slapu je dosegla tudi mene in Uroša, zato sva na zadnjo januarsko soboto vstala z ovcami (dobesedno) in se odpravila k vznožju slapu. Nekaj avtomobilov na parkirišču naju je spravljalo v skrbi glede gneče ob plezanju slapu, ampak sva se kmalu lahko pomirila, saj je se je večina lastnikov parkiranih avtomobilov očitno odločila, da bo odšla drugam.
Prvi raztežaj je bil ‘bolj bogi’, ker je bilo vmes nekaj kopne skale . Nadaljnji raztežaji so bili superski: led kot se šika. Z izjemo mokrega raztežaja pod svečo, kjer je voda poskočno in mrzlo tekla po nama, kar sva prenesla brez večjega jamranja in odcepinala ter odderezala naprej do Češke koče malici naproti.
Komentarji