Od 1.do 4.4.2016 smo se potepali po turnosmučarskem eldoradu nad kočo Wiesbadner (2443) v pogorju Silvrette.Prvi dan smo se iz Galtura povzpeli po doolgi dolini Jamtal na sedlo Tirolerscharte in odsmučali do koče.Naslednji dan se nam ni mudilo nikamor – cilj Dreilanderspitze(3197m) je bil na dosegu. Dvema zagnanima ni bilo dovolj in sta pridelala še dodatne metre gor in dol preko Vordere Jamspitze ( 3178 m). Tretji dan smo bili malo bolj zgodnji in smo šli na Piz Buin (3312m), sledila je dobra smučarija po ledeniku in pobočjih do pod koče. 150 m dodatnih višincev smo vzeli v zakup. Dva sta popoldan šla še malo pogledat kako piha južni veter iz Švice preko sedla Vermut in se veselila “putrčka” navzdol. Zadnji dan smo v pretoplem vremenu odsmučali proti jezeru Silvretta in previdno preko njega oddrsali ter se spustili po tekaški progi še 9 km do Wirla.
Skupna ocena: odlično preživeti dnevi, tereni so zelo dobri, sneg bi lahko bil boljši (a tako je, kakor je!), vreme solidno, oblačno z malo sonca opoldan, le pretoplo je bilo. Dekleti na koči fantastični kar se tiče hitrosti postrežbe in prijaznosti. Turnih smučarjev je v tem področju ogromno, a se kar nekako porazgubijo po prostranstvih, le na grebenih ciljnih vrhov se občasno malo zatakne. Srečanje z “naše gore listi”(Aco, Klemen) pa je bilo prijetno presenečenje…Cene na koči solidne, o kvaliteti dodatkov v hrani smo kakšno več rekli kot običajno.
Dobre volje smo se vračali domov v poletne temperature Boris, Rok, Sašo in midva. Pogrešali smo načelnika Domna, ki žal ni mogel z nami zaradi službenih obveznosti, ki jih je dobil tik pred odhodom. Pa smo naredili kakšno vijugo več tudi zanj!
Super. Če ne prej bom šel pa ko bom v penziji :)