Snega v dolini sicer ni, a že na kakih 800 vm je slika čisto zimska. Z višino snežni tepih samo narašča: 20cm pod Šenfelderco, 30 cm na spodnji postaji sedežnice, slabega pol metra na vrhu smučišča. Obiska turakov je bilo kar nekaj, a čisto do vrha smučišča sem si moral sam zgaziti špuro. Je bilo kar naporno. Smuka v dolino z ozkimi kamendilami je bila zgoraj zaradi obilice snega kar naporna, v območju sedežnice odlična, cesto pa je popoldan en “špilferderber” v obliki traktorja s plugom splužil iz doline, tako da je bilo potrebno kar “ahtat”. Spodaj je letelo dobesedno malo mešano vse do ravnine pod “Moštijem”, kjer je bilo smuke nepreklicno konec. Skratka, lepa tura za začetek zimske sezone.
Sedaj pa čakat na naslednjo dozo od zgoraj in upat, da bo namesto pluga na gori začel brčati ratrak.

Še tisto, kar je lahko, je težko Stena – vzpon do zlata: Kako se je Janja Garnbret pripravljala na zgodovinske OI TABOR NA GROHALTU 2022 Manaslu 2022 – 2