To je to!! Kar smejalo se mi je na vrhu Skritega slapa v Logarski, ko sem v torek, na Valentinovo, po več kot dvajsetih letih spet prepikal eno lepo ledno smer. Veliko ledu se je stopilo v tem času in še sreča, da mi je soplezalka Marta med vzponom razložila, kaj vse se je medtem spremenilo, ko sem rajši jadral po zraku in morju. Menda se ne seka več stopinje v led, ko plezaš navzgor, :).
Ker ni bilo več časa za kaj daljšega, sva skočila še čez Firštov slap, katerega največji problem je bil, kako priti suh čez Savinjo.
Lepega plezalnega dneva je bilo žal kar prehitro konec. Res lepega dneva, ki ga ne pozabiš nikoli.