Čeprav ni pedagoško, pravilno, didaktično, spodbudno, up vzbujajoče, logično, primerno in še kaj, bom začela s slabim …

Od dvanajstih mlajših pripravnikov zadnje alpinistične šole sta se ledeniškega  tečaja, ki smo ga namerno skrčili na en dan, in to na Jezerskem, ki je blizu, lahko dostopno in še vedno s primerno količino snega, udeležili le dve (!!!) pripravnici! Ne da so druge teme manj pomembne, a znanje, ki ga moramo imeti, da se lahko relativno varno gibamo po ledenikih, je nujno! Ledeniki so tudi z razmahom turnega smučanja postali bolj in bolj obiskani, marsikdo pa se ne zaveda, kako zelo so lahko nevarni. Najbrž smo zato, ker pri nas ledenikov ni, apriori nekoliko brezskrbno brezbrižni do tega, kako se gibati po njih, in jih kar enačimo z našimi snežišči. Nič bolje ni, če se z mislijo, da bomo nekako že zaštrikali, če pride do padca v razpoko, na vrv navežemo, kakor se nam pač zdi. Tudi če bi padlega nekako le spravili iz razpoke (sicer si ne predstavljam, kako bi to naredil en sam, saj je izredno težko že, če znaš ves postopek na pamet in so razmere za izvedbo manevrov idealne), to ni dovolj, saj je zaradi morebitne podhladitve, poškodb ipd. treba biti hiter in učinkovit.

Prikaz manevrov

… in nadaljevala z dobrim …

Zelo pohvalno je, da smo se v nedeljo, 3. junija 2018, na snežišču pod Veliko Babo zbrali tudi starejši člani in tudi tisti, ki v hribih manj plezajo, počnejo pa kaj drugega (seveda imam v mislih tek, smučanje ipd.). Nekateri so se naučili nekaj čisto novega, nekateri smo obnovili znanje, drugi pa so ga dopolnili. Čisto vsi smo naredili vse osnovne manevre, ki jih je treba znati, razrešili vsa vprašanja in si seveda zastavili nova. Naj ne ostane pri tem!

Ko se spustiš do obnemoglega padlega, mu pobereš uporabno opremo (uro, prstan, telefon …).

… pojasnila, zakaj ‘težim’ …

Stvari se spreminjajo, izkušnje nam pokažejo, kaj je prav/napačno/bolje/slabše, postopki se z razvojem opreme in materiala poenostavljajo in prav je, da temu sledimo. In same izkušnje niso dovolj – tako in tako morajo biti produkt znanja in delovanja – treba jih je nadgrajevati in se učiti iz njih. Tudi iz izkušenj drugih. Včasih je na primer veljalo, da je v redu, če na vrv pri ledeniški navezi naredimo vozle osmice, in marsikdo bo rekel, da če je bilo včasih to v redu, bo tudi zdaj. In bo to delal do trenutka, ko se mu bo udrlo pod nogami, osmice se bodo razpletle in padec se bo podaljšal za dva metra. Če ne bo še oni zunaj, ki bi moral padec zaustaviti, zaradi sunka priletel za njim v razpoko … To se je dogajalo in ravno zato zdaj na vrvi delamo drugačne vozle, ki se ne razvežejo in učinkovito opravijo svojo nalogo.

Če v razpoko posije sonce, niti ni tako težko viseti v njej.

… ter zaključila ‘vzgojno’.

In improvizacija, ki je včasih nujna? Improviziraš lahko samo, če imaš znanje in veš, kaj delaš in zakaj delaš tako. Alpiročnik  je za pridobivanje znanja super zadeva, zato pohvala in hvala vsem, ki so ga sestavili in skrbijo zanj, nikomur pa ne bo koristil, če se ga bo naučil na pamet in potem ‘poln znanja’ šel na ledenik. No, koliko vas zna narediti vozel metulj  ali dvojno šestico? Poglejte v Alpiročniku in potem vozla tudi izdelajte.

Marta Krejan Čokl – Gozdna

Foto: Domen Petek, Kaja Kos, Marta Krejan Čokl