Z Marto sva se konec februarja mudili v Tamarju. Iz zanesljivih virov sva izvedeli, da led je in da se da še kaj splezat. Ko sva prišli na prizorišče, včasih polno slapov, je vse bilo videti bolj klavrno, ampak vendar plezljivo. Za začetek sva se lotili Centralnega. Razmere so bile vprašljive, malo je zagotovo vplivala tudi pozna ura. Led je bil mehek, kar je bilo odlično za cepine, ampak dereze pa so včasih že kar malo zdrsnile skozi zmehčano ledeno površino. Občasno je od zgoraj prišla kakšna pošiljka snega in po koncu Centralnega ni bilo več kakšne želje po Desnem ali Skritem, sploh zato, ker je čez Skritega že padalo kamenje, izkušnjo izpred dveh let, ko naju je bombardiral, pa z razlogom imenujem ‘izkušnja’. Odsmučali sva do koče in si privoščili zasluženo …

naveza

Razmere?

Skriti slap

Pod Centralnim slapom

Marta gre naprej

MM