V soboto precej zgodaj zjutraj smo se v Logarski dolini pod Rinko dobila Nataša, Marta in jaz, saj nas je čakalo ponovno preplezavanje Vzhodne smeri v Mali Rinki.

Obsijane s soncem.

Priprave na vstopu v smer.

Že na parkirišču je bila gužva in samo upale smo, da med njimi ni kandidata, ki bi delal gužvo še v Vzhodni smeri. V smeri res nismo hodili v koloni kot na stezi na poti proti Okrešlju, sta pa bila pred nami dva plezalca iz AO Kranj. In to ravno tista dva plezalca, ki smo jima pred nosom zasedle parkirni prostor pod Rinko. No, tu se skriva tudi odgovor, zakaj ni dobro zasesti parkirnega prostora. Sicer sta fanta rekla, da nobeden od letečih kamenčkov ni bil sprožen nalašč, ampak kdo ve… :)

Marta razmišlja, kam naj zavijemo.

Sicer pa je bila tokratno preplezavanje Vzhodne bolj sproščeno in uživaško od prvega junijskega, na katerega smo se odpravili mlajši pripravniki. Raztežaje smo vlekle, kolikor se je dalo, tako da smo do vrha prišle s sedmimi raztežaji. Za izstopno varianto smo izbrale levo smer, ki je ponujala luštne plate s fajnimi grifi in mini stopničkami, po katerih smo prišle do vrha.

Hitro smo sestopile po Turskem žlebu in na plaži z razgledom na KSA popile zasluženo pivo in nekaj mehurčkastega.

Fotografije: Marta in Nataša