Včeraj sva se z Brančem zagnala v Šmohorico. Kljub lepemu vremenu je od stene kapljalo, curljalo in teklo. Nič kaj vzpodbuden pogled na mokro steno, ki je sonce vsaj dopoldne nikoli ne osuši. Ker sta smeri navrtani sva z muko prilezla do vrha. Spominska smer je polna alg, ki so v vlažnem in mokrem vremenu spolzke kot led. Čeprav je smer drugače lepa je v takem vremenu ne priporočava.

Stanetovo pa sva splezala le zato, ker Branč v smeri ni hotel pustiti karabinca, da bi se vrnil. Sprva sva mislila zabiti le manjkajoči svedrovec – prvi od spodaj – potem je Branču kar šlo in je nadaljeval. Ko pa se je spajsal čez previs na travno polico, je bilo treba nadaljevati, ker so svedrovci višje kar vabili. Vendar  je moker previs terjal še veliko napora. Zaključila sva po polici desno v Kanto in naprej po polici do žleba.

Andrej Špiler

V suhih pogojih lepo plezanje "štemrisa", v mokrem pa obešanje po klinih

Spominska smer, gorni del

Vstopne težave v Stanetovi smeri. Mokra stena se kar sveti v močni svetlobi

Plezanje čez strmi skok na travno mokro polico

Foto: telefon Nokia, star skoraj ko Peca