V soboto 20.3, sma se z Urošom odpravila pogledati v Šmohorco. To je bilo moje prvo plezanje v tej steni domače Uršlje gore. Že pred odhodom, je dal on idejo, da bi poskusila preplezati nekaj novega, to sma res storila. Desno od smeri “mala noga” in pa levo od ostenja ladje, sma našla prav lepo linjo. Najtežji del smeri je vstop, smer poteka po strmi zajedi, v kateri je varovanje vprašljivo. Zajeda bi bila poleti prav zabavna za plezat, s cepini in derezami pa je zgodba drugačna. Zajeda sicer ni dolga je pa kar kompleksna. Drugi raztežaj poteka po prečnici v levo in nato navzgor po majhnem previsu, v kateri sma pustila klin. Ta del je zelo krušljiv. Tretji raztežaj pa je postregel s kaminsko plezarijo in pa kompaktno skalo. V tem kaminu sma pustila kar dva klina, saj sta bila res močno zabita, najbrž sta bila to edina dva klina, ki sta bila res dobro zabita. Štante pa sma lahko naredila na drevesih. Po kaminu prečnica v levo po travah in nato še čez manjšj buhtel do stojišča. Nato pa sma vrv pospravila v nahrbtnike in čez približno 20min stala na vrhu Uršlje. Grapa ni težavna, saj se ta po približno 40m. spremeni v pot.
Izkušnja je bila prav posebna. Z Urošu sma bila prvič navezana na vrv in mislim, da se bova še kdaj navezala.
Skica:
Komentarji