V petek je naju s Katjo na poti v Paklenico dohitela žalostna vest, da je umrla Elenka, Greganova teta, meni nadvse draga sodelavka. Sončen, a otožno žalosten vikend je minil v spominih, veliko v besedah, še več v mislih. V soboto sva preplezala poznano smer Funkcijo, z za prosto plezanje težavno prečko in izpostavljenimi mestoma kar gladkimi kamini v zgornjem delu 350 meterske stene. Grega ni bil pravi. Ves čas naju je spremljala podoba Elenke – tople osebe, ki je vse življenje nesebično razdajala pozitivno energijo, osebe z neomajno voljo do življenja, ki jo resnično cenim in jo preprosto moraš imeti rad.
V nedeljo sva preplezala Johnnija v Stubu Debelega kuka, 7a, 200m, (Grega v celoti prosto).
Elenka, ki izvira iz gorniške družine Lačnov, nam bo ostala v lepem spominu. Vsako srečanje z njo, vsak najin razgovor me je navdal z optimizmom in napolnil z pozitivno energijo. Tudi v bodoče bo tako, le da bodo srečanja in besede v mojih mislih.