Za zaključek priprav, smo člani perujske odprave ( Flis, Lačen, Hrastel, Golob, Keks) osvojili še avstrijskega očaka, ki nam je ponudil taprave visokogorske razmere in pregnal pomlad iz kosti.

Po prespanih nekaj urah na parkirišču, smo s smučmi krenli proti Studlhutte (2868m), se tam na hitro okrepčali in krenli proti vstopu na greben Studlgrat. Snežne razmere na grebenu zelo slabe, saj je skala bila le poprhana z belim prahom, ki praviloma ni zdržal stika s cepini in derezami in opravili smo 500m praskanja s cepini in derezami, kar je vzpon naredilo precej bolj pester, kot je to v kopnih razmerah. Za “taprave” razmere je poskrbelo še vreme, ki ni popustilo in nas ves čas zasipavalo s snežnimi plohami in precej stopinjami pod ničlo. Po petih urah smo le prilezli do križa in hitro sestopili po normalki proti smučem. Sledil je še spust – zgoraj super razmere, nižje pa že precej južen sneg. Fotke pa sem si sposodil od Keksa, ki je imel tolko volje, da je vse lepo zabeležil v obliki slik.

Spalnica

Na trenutke nas je pogrelo tudi sonce

V spodnjem delu grebena

Praskanje

Miha

Studlgrat

Flis v zadnjih metrih

Gra je še zima

Lp

Domen