Za velikonočno soboto sem se udeležil velikonočnega marša Alpikor Ski Tima na avstrijskega 3-tisočaka Ankogel. Kot se za mojstre njihovega kova spodobi, smo gledali gondoli 3 ure nad seboj, saj smo verjetno edini tisti dan štartali že v Mallnitzu in po dobrih dveh urah in pol dosegli zgornjo postajo gondole na ca. 2600mnv, kjer so iz nje izstopili prvi sveži in smuke željni turaki.
Sledil je še skoraj 2 urni vzpon do vznožja malega Ankogla, peš na sedlo med malim in velikim Ankoglom, kjer smo pustili smuči. Sledil je še pol urni vzpon na po vršnjem grebenu na vrh 3246 m visokega Ankogla, torej nad 2000 m vzpona. Potem pa 2000m spust v dolino, do železniške v dolini in z vlakom nazaj v Mallnitz. Super. Hvala AST, da so me vzeli zraven. Več slik na ALPIKORJU
- Vodja AST – Štehi
- Tečajnik AST – Kosi
- Vrh
- Inštalacija
- Spust
Na veliki ponedeljek, pa sem le našel nekoga od plezalcev, ki se je lahko odtrgal od obložene mize in z Rudanom sva se šla martinčkat v toplo steno SO SPORN, sosedo Rote Wanda, kjer sva preplezala smer UFO (VI+, 300m), ki je postregla z nekaj začinjenimi detajli (seveda govorim v svojem imenu). Lepa smer, lepo vreme…. Fajn je blo.
Lp Domen
JA SUPER STE PREŽIVELI PRAZNIKE,NO JAZ SEM BILA MALO V LOGARSKI,PA PO TURŠKEM ŽLEBU NA VRH TURŠKE GORE.ZAZMERE ZA HOJO SO BILE SUPER.DIREZE,CEPIN,ZBIT SNEG,ZELO VELIKO JE BILO TUDI TURNIH SMUČARJEV.MALO JE PIHALO,SONČNO VREME. LEP POZDRAV VERONIKA.
Ti mater, nikol nem zastopu, kok lahko rineš v brege, ko zravn tebe “betriba” žičnica. A se nimaš dojst rad, al si fasu Fižolanov sindrom, al pa je to pokora za grehe v prejšnem živlenu. Kdo bi vedu…;)