Predlog za Vigredno, je padel od…enkrat lahko ugibate…ja od koga drugega kot od Franca, ki se je po mrzli Aljaski, kar nekaj časa (beri tri mesece) ogreval zanjo. Družbo sva mu delala Grega in Marinka. Zaključni del dostopa je bil popestren z razlagami, kje poteka ali pa se začne kakšna smer. Franc ve :). Odločitev, da gremo v južno steno je bila zelo dobra, večinoma je bilo prijetno toplo, prav tako je bila topla skala, na trenutke pa je mrzlooo zapihalo. Obisk Vigredne, je glede na vpisno knjižico, bil bolj “bogi”.
Ta dan se nas je vpisalo šest, namreč kakšno uro za nami so v Vigredno vstopili naši mlajši pripravniki Uroš, Petra in Janez.
Ni kaj, dobro izkoriščena nedelja v indijanskem poletju.
KAR SLINE SE MI CEDIJO ,KO BI ŠE LAHKO PLEZALA,PA TA MOJ GLEŽEN ?? SUPER STE –
PLEZATE ŠE ZAME .