Vsak resni lovec …

… gre kdaj v tuji rajon. Zato se je lov na led nadaljeval v Sappadi ali Plodnu. Dolino sem ošvrknila že pred kakim mesecem, ko sem se z Novogoričani zaradi gneče obračala v Sneguljčičinem zrcalu, in ker nedokončane zgodbe povzročajo nespečnost, se je bilo treba vrniti.

Gneča, ki jo delamo plezalci v slapovih med konci tedna, ni samo zoprna, ampak tudi zelo nevarna, zato sta bila dva dneva v ledu sredi tedna pravo razkošje. V sredo, 23. 2., sva bila z Domnom v Lo Specchio di Biancaneve edina naveza. Veliko ledu (dolg in širok slap) omogoča veliko variant, ker je v senci in res dobro narejen, pa bo najbrž preplezljiv še lep čas. Krasen slap, dolg približno 200 m.

Lo Specchio di Biancaneve
Domči v prvem cugu
V ledni votlini prebiva žvad (pred kakimi desetimi leti je bivala v Slapu pod Golarjevo pečjo, zdaj pa tam ni več ledu)
Eden od spustov po vrvi

Popoldne sva raziskovala in s pomočjo informacij od prej ter s klicarjenjem Pavlota odkrila, kje je Monte col – krasni slapovi visoko v hribih, do katerih je zelo dolg dostop, menda tri ure – in izbrala slapove za naslednji dan (s krajšim dostopom). V četrtek, 24. 2., sta se nama v Carpe diem pridružila Primorca, ki sta slap že poznala, in z nama delila svoje izkušnje. Še en krasen slap, ki pa je menda že desetletje preplezljiv samo do polovice (približno 200 m, v celoti ima 500 m), saj se osrednja sveča zelo redko naredi. Zadnji raztežaj v skrajšanem Carpe diem je kot mlajša sestra Sušice.

Spodnji del Carpe diem
Začetek drugega raztežaja v Carpe diem
Mlajša sestra Sušice (ni videti, ampak tole je konkretna štirica)

V sektorju ob reki Piavi, kjer so slapovi Massacro delle caprette, Diagonal, Lacrime ibernate in drugi, sva izbrala Diagonal. Malce me je presenetil, imela sem namreč občutek, da bo lažji. No, seveda na ta občutek vpliva tudi to, da sva ga preplezala v enem kosu, kar se z malce goljufanja da narediti s 70-metrsko vrvjo (vsaj najina linija je bila taka). Tudi krasen slap!

Gledam Diagonale

Vsi slapovi, ki sva jih preplezala, so ocenjeni z oceno WI4+, le Specchio di Biancaneve ima v vodničku oceno 3+, s čimer se ne strinjava, saj sva v zgornjem delu plezala štirico, pa nisva iskala najpokončnejših detajlov. V Carpe diem je bilo treba preplezati previsni skalni skok, ki se mu sicer lahko izogneš, če pravočasno zaviješ desno (seveda zato, ker ledu že zmanjkuje), vendar je na pravem mestu svedrovec, ki zelo razbremeni psiho, ko se bašeš čez skale. V vseh slapovih so narejena bolj ali manj dobra sidrišča, če jih ni, si moraš pomagati s sistemom Abalakova.

Na začetku …
… in na koncu

Prenočišča v Sappadi so zelo draga, zato sva po nasvetu izkušenejših prespala v kraju Forni Avoltri, 10 km pred Sappado (60 evrov za dva, brez zajtrka).

Ledna

Foto: Domen Petek, Marta Krejan Čokl

1 Comment

  1. Gozdna

    Pravkar sem dobila informacijo, da se do slapov v Monte col pride v dobri uri. :) Vesna, hvala.

Oddajte komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

2 + 7 =

Preberite naš blog

Prebrskajte med več kot 1500+ zapisi na našem blogu.