Z Gregom, Ikijem in Rokom smo 560m slapu dodali še nekaj dolžine v spodnjem delu, kjer smo jo, namesto po zaviti poti, udarili kar po grapi s skoki v vpadnici slapu. Vodniček pravi, da gre za S steno, a je sonce v jutru direktno grelo slap, tako zelo, da mi je bilo še v sami majici na kratke rokave vroče. A ko je bilo potrebno šraufati ledne vijake v led se nisem nič pritoževal. Kot da bi šraufal v puter. Pa tudi sonce je počasi potovalo preko hriba in ko smo se znašli v senci je temperatura postala bolj zimska. Vseeno smo še enkrat zakuhali – pozno popoldan ko smo hiteli preko pobočij, po mestoma globokem snegu in lomastili po borovcih. Kot po navadi smo tudi tokrat zaokrožili dan z pivom in pico. Ma je pasalo bolj kot vsaka svečana večerja.