V času kislih kumaric, včeraj, na moker dan, sem se odločil, da še sam napišem nekaj malenkosti, da bo branje novic na AK Ravne manj dolgočasno. Da je dologočasno sem kriv tudi sam, ker samo gledam, milsim,… in čakam, da bo kdo kaj zanimivega objavil, jaz pa še nič nisem napisal. Do danes.

Z Brančem Verboletom, ki si je po nekaj desetletjih spet vzel čas in prišel na dopust na Koroško, sva se ped dvema tednova zagnala v ZZ. Zlezla sva ga (po najinem) na mah, brez predaha. Dobila sva velika usta in širok nasmeh, kar je seveda vplivalo na najih plezalni apetit.  (A streznila sva se že čez nekaj dni pri vstopu v Zajedo v Uršlji, kjer sem komaj vstopil in se privlekla do prvega varovališča.) ZZju sem pogruntal, da bo kmalu minilo  35 let od takrat, ko smo se mladinci (midva, Fižola in Miha) prvič zagnali v Nemško smer v S steni Triglava, zato moramo smer letos  ponoviti.