[singlepic id=2916 w=320 h=240 float=left]
V drugem delu prvomajskih praznikov smo se z Greganom, Ikijem in Sašnom, v spremstvu Katje, Eve in Žanu podali v Chamonix, da poiščemo svojim nogam primerne višinske čevlje in drugo opremo, ki jo pri nas težje najdeš. Seveda, če smo že bili v evropskem alpskem raju smo pokukali tudi v hribe. Zaradi tritedenskega nenehnega dežja v dolini in sneženja v višinah ter orkanskega vetra, ki je s hitrostjo preko 100 km/h v Chamonixu podrl preko dvesto dreves in precej reklamnih in označevalnih tabel, ni bilo pričakovati razmer za resno plezanje. A vremenska napoved je pred ponovnim poslabšanjem napovedovala dva sončna dneva.
V četrtek smo se z gondolo zapeljali na Grands Montets, se s smučmi spustili na ledenik Argentier in se v hudi vročini povzpeli na Col d’ Argentiere (3552m). Sledil je spust s smučmi v smeri vzpona in ponovno navzgor do koče »Refuge d’Argentiere«, ki stoji na prekrasni razgledni točki z direktnim pogledom na stene Les Courtes, Les Droites in Aigulle Verte .
Da bi se izognili dnevni vročini smo naslednjega dne rano krenili in se namenili proti markantnemu vrhu Aiguille d ‘Argentiere (3902m), ki smo ga uzrli že prvega dne, takoj ko smo iztopili iz gondole na Grands Montets. V zgornjem delu vzpona smo prehiteli vodniško navezo, tako da nam je bilo dano deviško gaženje in plezanje do vrha, s katerega sem po daljšem času ponovno uzrl strmo steno Grandes Jorasses. Tudi tokrat je name naredila vtis, kot prvič pred leti, ko sva se z Mihijem povzpela po Avstrijski smeri na Les Courtes in sem se potem v Chamonix vrnil še dvakrat – poleti in pozimi preplezati ta »problem Alp«.
Že pri vzponu smo za 1220 višinskih metrov močno skrajšali v vodniku predviden čas, navzdol pa je šlo še mnogo hitreje.
Ponoči je vztrajno ropotanje dežja po strehi podkrepilo zadovoljstvo, da smo luknjo v vremenu dobro izkoristili.
[nggallery id=136]
Komentarji