Estrogenski konec tedna

Če bi oskrbnik koče na Grohatu v petek zvečer vedel, da je v koči poleg njegove Polone še šest deklet, bi ga bilo strah. Tako je sam rekel. Ne vemo sicer, zakaj, ker nam ni povedal, Polona pa najbrž ve, saj nas je, po tem, ko smo v soboto vse prismučale do vhoda v kočo, pogostila z odličnim pecivom. Verjetno je naša številčna premoč pregovorno tipično značilnost testosteroncev, da so navadno šefi v bajti, malo omilila in je Polona po spoznanju, da v spodnjih prostorih v štedilnik mečejo paclne ženske roke, ta konec tedna v svoj štedilnik paclne metala tudi kar sama.

Instalacija

Instalacija

Skoraj vsakoletni zimski babji vikend se je namreč začel že v petek zvečer, ko sem sama(!) okoli pol osmih zvečer prikolovratila v našo alpinistično sobo. Sama zato, ker sem pač prišla z drugega konca kot ostale babe, ki so (kot navadno ;-)) šuštrale nekaj s pozabljeno robo, potem s ketnami, potem z malico … So jih pa zato, ker so vso hrano in pijačo prinesle same, čakali ogreta soba, topel čaj in kuhano vino.

Babe prvič skupaj s turnimi smučmi

Babe prvič skupaj s turnimi smučmi

Sneženje je vožnjo sicer malce otežilo, ampak le vožnjo z avtomobili, v soboto dopoldne smo namreč uživale v kratkih, a sladkih spustih od melišča do ceste, saj je bila podlaga ravno prav trda, pršiča pa tudi ravno dovolj. Na Raduho pa si nismo upale, čeprav so imeli GRS-jevci ravno vaje … Je bolje, da vadijo z namerno zakopanimi plazovnimi žolnami, kot tistimi, ki smo jih me imele na sebi.

Smo preverile, če so GRS-jevci pri preizkusu stabilnosti snežne odeje preračunali pravilno stopnjo nevarnosti plazov.

Smo preverile, če so GRS-jevci pri preizkusu stabilnosti snežne odeje preračunali pravilno stopnjo nevarnosti plazov.

Oskrbnik si je najbrž malo oddahnil, ko je videl, da so Mateja, Špela in Jerneja v soboto proti večeru s polnimi nahrbtniki odsmučale proti Bukovniku, z Matejo in Marinko pa smo se kljub mrazu topile ob krasnem sončnem zahodu in skovale načrt za nedeljo.

No, če pa to ni čudovito!?

No, če pa to ni čudovito!?

Po “Anzanovih žgancih”, Polona nam je namreč povedala, da jo je Anza poučil, kako jih naj skuha, smo spakirale in se zapeljale proti Peci. Čez Luže smo jo namreč mahnile na Bistriško špico, da vsaj nekaj naredimo, če smo že soboto “zapravile” na pršiču v gozdu in na travnikih Grohata. Kljub otoplitvi in južnemu snegu smo tako na dostopu kot pri spustu uživale in se zelo zabavale, čeprav so bile (po Marinkini presoji) precej zahtevne razmere. Kaj pa jaz vem, ko pa se komaj učim smučati …

 

Kaj se zgodi z drevesom, če se vanj zaleti preveč brhkih mladenk?

Kaj se zgodi z drevesom, če se vanj zaleti preveč brhkih mladenk?

Tri dame na Peci

Tri dame na Peci

Bo pa nujno treba spet zrihtati drva, dvomim, da jih je še za en malo daljši konec tedna. Letos akcija!

In če bo kdo, ki se malo spozna na tehnične zadeve, hodil kaj gor, naj s sabo vzame kljuko, tisto na vhodnih vratih bi bilo treba zamenjati. Če bi prej vedele, bi zrihtale.

 

Mateja, Marinka, Špela, Jerneja, Martina in Marta

Instalacija 2

Instalacija 2

 

 

Komentarji

Oddajte komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

ten − seven =

Preberite naš blog

Prebrskajte med več kot 1500+ zapisi na našem blogu.