Janete Kodrin Pušnik
26. 12. 1958–11. 12. 2016
Marsikdo od nas se je kdaj v kaki smeri vprašal, kako je vendar Janeta preplezala tisti detajl, če pa so grifi tako daleč narazen … Ampak ona je vedno našla svoj grif in elegantno šla čez na videz nemogoče.
Tako kot v življenju. Na videz drobna in krhka ženska je bila izjemno močna, inteligentna in sposobna. Odlikovalo jo je nešteto talentov … Zaradi svoje neverjetne pozitivne energije, predanosti vsem, ki jih je imela rada, in vsemu, kar je imela rada, je vedno našla tisti svoj grif.
Že teh nekaj besed, ki jih je zapisala enaindvajsetletna mladenka po preplezanem Čopovem stebru v Triglavu, v človeku pusti močan vtis. Vtis o dekletu, ki je že v zgodnji mladosti vedelo, kaj je smisel življenja. Da živiš in ne životariš. Živiš, kadar si srečen, in srečen si, ko počneš, kar imaš rad. Janeta je rada hodila v gore. In gore so ji podarile dušo dvojčico. Moškega, s katerim sta se kot enakovredna življenjska sopotnika navezala na isto vrv in se nikoli več razvezala.
V zadnjih štiridesetih letih se je nabralo toliko različnih smeri. Ne samo v stenah. In povsod so bili grifi pogosto daleč narazen. A Janeta je imela srečo. Njena naveza je bil Franc in on jo je varoval, da je lahko varno plezala proti soncu in se ji ni bilo treba bati, da vrv ne bi bila dovolj napeta. Janeta in Franc sta skupaj preplezala toliko smeri, da bi, če bi jih kdo ubesedil in zvezal v knjige, te napolnile cele knjižne police. In vsak izmed nas bi našel svoje ime na kateri izmed strani … Njeni grifi smo bili včasih tudi mi, ona pa je bila naš grif zmeraj. Bila je naša dohtarca, soplezalka, prijateljica, zaupnica … Ki nikoli ni nikogar zavrnila.
Knjige, v katerih bi se našli, bi lahko napisala ona sama. Čudovito je znala ubesediti svoja doživetja. Doživetja, ki to niso, če si jih ne zaslužiš, kar je vedela že kot mladenka. Ona si jih je zaslužila veliko več, kot ji jih je namenila vila rojenica.
Grif pa je bila Janeta predvsem svojim najbližjim. Francu je zvesto, s spoštovanjem in popolnim zaupanjem stala ob strani vedno in za vsako ceno. Mojci in Luku pa je bila grif, ki je bil vedno ob pravem času na pravem mestu. Brezpogojno.
Grifi so del gora, zato so večni in nič jih ne more premakniti. Draga Janeta, tako bo ostalo tudi s spominom nate. Prav vsi, ki smo te poznali, bomo vse tisto, kar si bila, v sebi nosili za vedno.
Za nas si zmeraj bila in boš vzornica v vseh pomenih te besede. Tudi zato, ker se je bilo tako lepo navezati na isto vrv s teboj.
Vrv, ki povezuje vaju s Francem, pa je še vedno cela. Takih vezi, kakršna je vajina, ne more pretrgati niti čas.
Zato, Franc, Mojca in Luka, trdno verjamem, da bo Janeta na drugem koncu vrvi vedno pazila na vas.
Marta Krejan Čokl v imenu AK Ravne
Ravne na Koroškem, 15. 12. 2016
DRAGA JANETA
Ni človeka, ne stvari,
kar zamenjalo te bi,
vse poti,skale, smeri,
v katerih tvoje so sledi.
V njih pustila si spomine,
radost,veselje,zmage ,bolečine,
vsem nam, pa spomin na te,
neizbrisano to vse.
Veronika
Nikoli in nikdar ne bom imela več takšne osebne zdravnice kot je bila dr.kodrinova. človek s srcem,ki je ljudem stala ob strani in pomagala …
Saj nimam besed. Moja zaupnica preko 15 let….poznala vse temne barve mojega življenja in se veselila svetlih trenutkov z mano. Nazadnje v petek….pred usodno nedeljo, ko me je – ponovno – resevala iz teme . Z njo je odšel del mene. Aleksandra Štiblar
Osupnil sem ob vesti za njeno nesrečo ! Bila sva someščana, zdravila je moje otroke, sam nisem bil njen pcient. Pa vendar, zavedam se iz lastne izkušnje kaj pomeni nesreča in hudo mi je za njene svojce a ob enem so lahko srečni, da so imeli takšno ženo in mamo ! Res bo čakala na drugi strani in ostala v trajnem spominu njenih ! Pa tudi ostalih , ki smo jo poznali ! Tudi članom AK Ravne izrekam sožalje on njeni izgubi !
Šokirana….žalostna…Odšla je.Oseba z zlatim srcem.Na mnoge ljudi-verjamem je pustila on bo ,močan pečat v življenju.Na takšen ali drugačen način.Počivaj v miru draga Dr.Kodrin Pušnik
žalost,ko samo pomislim,kako dober človek je bila.
Naj spomin ostane nate za vedno,pri meni si.Naj ti vsemogočni pomaga,počivaj v miru.
Ne samo kot osebna zdravnica, ki me je zadnjih 10 let reševala pred ne mogočim, enostavno oseba, ki mi je prisluhnila in mi nič kolikokrat odprla novo poglavje v življenju. Se enkrat hvala in globok priklon.
Nihče še ni omenil, da je bila Janeta v svojih gimnazijskih letih naša trenerka gimnastike. Vredna občudovanja, odlična gimnastičarka je verjela v nas, takrat deklice, in nam predstavljala globok vir navdiha in motivacije.
Hvala za vse, dokler se ne snidemo spet.
mojca pikalo
Ob takšni novici človek obnemi in ostane brez besed…sprva sploh ne verjameš in ne dojameš stvari, ki se je pripetila. Nisem se velikokrat pogovarjal z njo, ampak glas Janete še vedno slišim…kot se bi včeraj. Še dolgo bo odmeval v mojem srcu in nikoli popolnoma izginil. Iskrene sožalje tudi z moje strani. Vedno bo ostala z nami.
Matej Hribernik
Nemogoče je dojeti, kako lahko nekdo, ki je bil del tvojega življenja, odide v sekundi …
Ne bomo te je pozabili, draga Janeta. Dala si nam ogromno lepih spominov.