Čeprav sem pred slabimi tremi meseci spet postala “mlada” mamica, ves čas z veseljem spremljam, kaj se dogaja na našem ferajnu, kar me le še spodbuja, da tudi po preselitvi v neposredno bližino prestolnice in precejšnji razširitvi družine ne lenuharim in iščem izgovorov v dojenčku. No, tega mi mož niti dovolil ne bi. Bor pa ravno tako ne ;-)
Plezamo sicer bolj malo, ker otroku v vozičku že postaja dolgčas, a vseeno je Bor že spoznal Turnc, Vransko in Kamnitnik, tako da bo v teh plezališčih težko kaj preplezal na pogled, ko bo začel plezati. :-) Ni mu pa dolgčas na sprehodih in krajših pohodih, ker se lahko stiska k mamici in opazuje okolico ali pa si privošči konkreten zibajoč spanec. Tako kot omenjena plezališča, bo dobro poznal tudi Grmado in Šmarno goro, saj je naš hišni hrib, tako da nanjo skočiva vsak teden, pogosto tudi dvakrat; kaj pa čeva početi dopoldne, ko je mularija v šoli in na faksu, ata pa v službi … Moram priznati, da sem Šmarko res vzljubila, saj je lepa , nanjo pa vodi ogromno različnih poti, tako da lahko hodiš od pol ure pa do dveh. Mogoče še več, poznam namreč kvečjemu šest ali sedem poti od menda tridesetih (ne me držati za besedo).
V veselje mi je spoznavati tudi znane ljubljanske hribčke, kakršen je Rožnik, na katerega je prav fajn vozičkat, prav navdušena pa sem nad Polhograjskimi dolomiti: Sv. Jakob, Katarina, Polhograjska Grmada, Tošč, pasja raven …
No, nič takega, kar ne bi vsi ferajnovci počeli, ne počnemo, ampak že tako dooooolgo nisem nič napisala … :-)
Lepe pozdrave izpod Šmarne gore od Krejan-Čoklov :-)
Gozdna
Komentarji