»Ma saj ne morš verjet kk je sneg pobravo v enmo tedno!«
je rekel Grega ko smo se pripeljali do Bukovnika pa še malo naprej. V povsem pomladanskem vremenu smo se z Evo sprehodili do Velike Raduhe, pa skozi Lojznov kamin, in pod vrhom Raduhe še malo vrtičkali po travah, da smo se lahko nato na sončku v popolnem brezvetrju še na kratko martinčkali v družbi številnih planincev, ki so izkoristili nenavadno lepo vreme, ki je pregnalo zimo, katera je pred tednom dni že za trenutek zagospodarila severnim pobočjem gore.

Stena – vzpon do zlata: Kako se je Janja Garnbret pripravljala na zgodovinske OI Še tisto, kar je lahko, je težko