O (ne)poravnanih računih spet
Datum objave: Sep 20, 2010

Sam gospod Veliki Klek je bil moj gostitelj prejšnji konec tedna! “Končno! Vendarle! Hvala bogu! Se je le sprajla gr!”

Grossglockner iz Kalsa slikan

Za mnoge sprehod oz. toparesniničtakega, zame nekaj, kar sem načrtovala že vsaj štiri leta. Me je kar malo sram …

No, potem pa sem nehala načrtovati.

Na ledeniku pod Velikim Klekom

Studlgrattt

Moj alpinistični šef (beri Domči) mi je pasivno že pošteno težil s temi pogoji za alpinistični izpit, ki ga imam v načrtu (spet načrt!!! Presneto!), moj alpinistični guru (beri Pavlo) pa mi je vrgel kost. Skoraj je padla v obcestni jašek, a sem jo le zgrabila. Po paniki, ki sem jo zaradi nove službe upravičeno zganjala točno tam, sem par ur po najprej dogovorjenem času kljub vsemu zdrvela iz Slovenj Gradca s polnimi žepi treme in s pritiskom (nevemčesa) na notranje organe.

Malo pred polnočjo sva s Pavlotom, ki je prijazno čakal, da končam z delom in se vendarle privlečem do njega, našla enajsterico novogoriških alpinistov in alpinistk spati v zimski sobi koče Studlhutte. Seveda sva prišla potihem in potihem sva potem še klepetala kako uro, ne da bi koga sploh predramila. Polovica je potem zbudila nas ostale, ko se je spravljala na zajtrk, da se okrepča pred vzponom na vrh. Res neprijazno od njih, da so tako ropotali … Čisto drugače, potihem, previdno, brez šuma, da bi slišal iglo pasti na tla, smo se naslednje jutro ostali spravljali ravno tako najprej na zajtrk.

Ledenik

V soboto se nas je sedem ležerno vleklo do ledenika, kjer smo vadili, kar se na ledeniku pač vadi. Pavlo in Jernej sta po inštruktorsko držala roke na hrbtu, Metka, Monika, Hari(j), Bogdan in Gozdna pa smo se metali v ledeniške razpoke, se reševali in z muko prenašali žejo ter diktaturo nadrejenih. Zgodnjejutranji sekstet je medtem vlekel vrvi po grebenu Studelgratt, je pa zato naslednji dan odkrival čar ledeniških razpok.

Vez z življenjem

Hotela sem ugotoviti, kako višina (prvič je bilo, al!) vpliva na mojo celico, zato kljub rahlemu glavobolu nisem pogoltnila nobene tablete, čeprav sem se bala, da se bolečina zna razlesti še po hipotalamusu. Ni se razlezla! Nočno slabost sem pripisala slabemu zraku v sobi in tistemu pivu namesto večerje, lovljenje sape, ki pa je potem v nedeljo trajalo do samega vrha Velikega Kleka, pa je tako ali tako bilo le posledica mojega načina življenja (sedenje za računalnikom, sedenje za volanom, sedenje v službi, sedenje v obupu, ko ni bilo službe …). Da je naju (navezo P&M … hehe, kaj mi je zdajle prišlo na misel!) prehitela naveza treh gorskih vodnikov – Franc Tamše z dvema možatima Tržičanoma – nama je bilo v tisti mednarodni gneči v čast – bravo, naši!

Detajl z gorskimi vodniki

Dejstva, ki so sicer razvidna iz zgornjih vrstic ali pa med njimi:

– Novogoričani in -ke so super

– v resnici niso nič razgrajali, ko so se sredi noči spravljali na zajtrk

– naučila sem se spet nekaj novega

– zlezla sem na zame do sedaj najvišji vrh (wiiiihaaaaa)

– Pavlo in Jernej sta čisto vse vaje najprej sama pokazala in nista zganjala terorja nad nami

– ledeniki so fascinantni

– Grossglockner je zares oblegan in lep

– mišice bolj bolijo od sedenja kot od hoje

– nimajo vsi huskiji različnih barv oči

– prispevek lepo oblikujem, potem ga pa razmeče  po celi strani, ko kliknem  “objavi”

– samostalnik Pavlo namerno sklanjam po koroško (ali ne … al bi pol blo Pavlona???)

Doživetje in vrednost le-tega postajata po svoje silnejša s časom, z oddaljenostjo od dogajanja samega. Dokler se ne usidra ta občutek, ravno prav intenziven, v enem od kotičkov moje duše in ostane tam.

Vtis

Gozdna Marta

Kategorije zapisa: Alpinizem | Nekategorizirano

3 komentarja

  1. Alenka

    Bravo, deklina! :) Obe isto leto prvič gor, po istem grebenu, z dooooolgoletno željo, iz zelo podobnih vzgibov … :) Juuuh! ;) Čestitam in se veselim s tabo.

  2. Vezi

    Tvoje zgodbe so zmeraj drugačne, polne, s pričakovanji , brez številk,en sam užitek…..LP vezi

  3. DOMEN

    Ja Gozdna. Malo sem že kriv, da si se spravla tam gor. Čestitke in vem da bo želja po še vedno večja in kmalu bomo skupaj v avtu drveli drugim visokim ciljem nasproti.

Oddajte komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

8 + 19 =

Podobni zapisi

Preberite naš blog

Prebrskajte med več kot 1500+ zapisi na našem blogu.