Kot je že Domen napisal sem v treh dneh opravil s tremi lepimi smermi.

V petek sva se z Mihom Šumnikom podala v smer imenovano Big wall speed climbing z oceno 6c+, ki se vsako leto pleza na istoimenskem tekmovanju v hitrostnem plezanju. Za vzpon na tekmovanju najboljši porabijo le slabe pol ure. Nama pa jo je po treh urah uspelo preplezati prosto. S tem je Miha opravil svoj najtežji večraztežajni vzpon.

V soboto sem se po dolgem času na vrv privezal z očetom. Plezala sva Bears on toast, ki je od smeri B.W.S.C.  malo krajša in težja, saj sta v smeri dva raztežaja ocenjena 6c+. Ata Brane je žal ni preplezal prosto zaradi bolečin v nogi, je pa prvič v svoji dolgi plezalni poti celo smer preplezal kot drugi. Po vzponu v Stupu sem šel v kanjon poizkusiti Maratoneto, za katero pa je bilo prevroče.

Za zadnji dan sem si privarčeval najtežji vzpon. S soimenjakom Lačnom sva plezala Black magic woman, ki poteka levo od Brahmove v steni Aniča kuk. V smeri najtežji raztežaj z oceno 7b+ odstopa od ostalih, zato smer ni preveč naporna. A vendar nobenemu od naju ni uspelo najtežjega dela preplezati v prvo. Nisva se zadovoljila zgolj s prostim vzponom, zato sem se po uspešnem drugem poizkusu iz vrha spustil nazaj na začetek, da je še Gregor raztežaj preplezal v vodstvu.

Jutri se odpravljam v Osp na memorial Janeza Jegliča.

Gregor Vezonik (Vertikala-X d.o.o)