Povratki z vseh počitnic so težki – v glavi brni, v trebuhu ščemi, čas prehitro teče…najtežje pa se je vrniti iz Paklenice. Šli smo za štiri dni, pa se vseeno počutimo kot Odiseji.
Brezčasnost, ki se te tam poloti. Vonj borovčkov, morske pene in rožmarina. Veter, ki zapiha skozi kanjon, ko hodiš proti smeri. Ostra skala, strmi detajli, nemarni radiatorji, zanič skice in vile na sestopu. Popoldanska košarka, dinozavri na šahovnici, morski konjički, šparčki, rakci in ušate.
Plezali smo Diagonalko, Capitaina Pelinkovca in Watersong. Vsi smo plezali prosto, Mali tudi na pogled. Pri tem pa se postavi zanimiva uganka: kako je mogoče, da je Arni posajtu Pelinkovca, čeprav ga je plezal drugič?😊


Zadnji dan srečamo prijazna Avstrijca,
ki vprašata, če so zdaj notri svedri.


o gentlemanih in cverglcih.



Capitain Jack Sparrow ali Capitain Pelinkovac?




Drugo leto nam pa mora ratat.



za kaj se sploh gre?
Komentarji