Paklenica
Datum objave: Jun 2, 2021

Povratki z vseh počitnic so težki – v glavi brni, v trebuhu ščemi, čas prehitro teče…najtežje pa se je vrniti iz Paklenice. Šli smo za štiri dni, pa se vseeno počutimo kot Odiseji.

Brezčasnost, ki se te tam poloti. Vonj borovčkov, morske pene in rožmarina. Veter, ki zapiha skozi kanjon, ko hodiš proti smeri. Ostra skala, strmi detajli, nemarni radiatorji, zanič skice in vile na sestopu. Popoldanska košarka, dinozavri na šahovnici, morski konjički, šparčki, rakci in ušate.

Plezali smo Diagonalko, Capitaina Pelinkovca in Watersong. Vsi smo plezali prosto, Mali tudi na pogled. Pri tem pa se postavi zanimiva uganka: kako je mogoče, da je Arni posajtu Pelinkovca, čeprav ga je plezal drugič?😊

Diagonalka, ki jo začnemo skupaj s Tapravim Česnom.
Zloglasni 3.raztežaj.
Zadnji dan srečamo prijazna Avstrijca,
ki vprašata, če so zdaj notri svedri.
Zbranost med plezanjem.
Na štantih pa globoke modrosti
o gentlemanih in cverglcih.
Odisej in Telemah.
Burja je huda reč. Spet se znajdemo v flisih.
Kdo bi zmagal v dvoboju:
Capitain Jack Sparrow ali Capitain Pelinkovac?
Mame in kozlički.
Plesišče velebitskih vil.
Watersong, ki smo ga lani grdo zgrešili v Gyps fulvus.
Tudi letos splezamo alternativno varianto.
Drugo leto nam pa mora ratat.
Čudovit zaključek po strmih šalcah.
Veseli in hvaležni.
Priložnost, da se ustaviš in vprašaš:
za kaj se sploh gre?
Kategorije zapisa: Nekategorizirano

Komentarji

Oddajte komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

seventeen + 6 =

Podobni zapisi

Preberite naš blog

Prebrskajte med več kot 1500+ zapisi na našem blogu.