…sem preživela v Bovcu in okolici. Plan je bil početi čim več različnih stvari in na koncu se je nabralo kar nekaj aktivnosti. Za začetek je bilo potrebno tik pod Predelom menjati prazno zračnico na avtomobilu. Hvala Sbanu in Petri za pomoč, imata pijačo v dobrem ;)
Že nekaj časa sem imela v mislih vzpon s kolesom na Kobariški stol. Zaradi vročine sem štartala na prelazu Učja. Kljub senci je bilo neznosno vroče, ampak me je na vrhu pričakal vetrič, ki je prijetno ohladil ozračje. Z vrha so fantastični pogledi, tako da to turo zelo priporočam. Vsekakor pa so bile prijetne tudi lahkotne ture, ko sem spoznavala nove kraje in druge skrite kotičke.
V času največje vročine sem se s prijatelji s Koroške hladila v Soči, Lepeni, Nadiži, Šunikovem vodnem gaju in opazovala spretne kajakaše. Sem se pa čez nekaj dni tudi sama znašla v tej vlogi. Nisem bila sicer ˝spreten˝ kajakaš, ampak je bilo potrebnega kar nekaj truda, da sem iz Čezsoče priveslala do Boke. Je pa bila zanimiva izkušnja in všeč mi je bilo. Bo potrebno vložiti še veliko truda in trenirati, trenirati!
Ker pa dopust brez plezanja ni pravi dopust, sva z Blažem šla plezat tudi v hribe. V S steni Nad Šitom glava sva plezala Albinco (V-/IV-V, 200 m), v Belih vodah v Visoki Polici smer Direttissima (IV+, 200 m) in pa v Veliki Mojstrovki Smer Debelakove (IV+/IV, 450 m). Predvsem Direttissima in smer Debelakove sta mi ostali v spominu po lepem plezanju in dobri skali. Prijeten je občutek, ko varno izplezaš iz smeri in te na vrhu čakajo fantastični razgledi, sončni zahod, poležavanje na zelenih tepihih in ko rečeš: ˝Hja, življenje je res lepo!˝
[nggallery id=204]
Martina
Zadnji stavek mi je najbolj všeč,živet je treba zajemat z čimvečjo žlico.Lp Vezi
Če bo šlo tako naprej v klubu ne bom več edini kajakaš, potem pa tako veste kako gre naprej: Ustanovitev podsekcije, sekcije, društva, organi društva, pravila …. in potem ko gre vse super – razpad sistema !!:)
Zato je boljše,da se rajši s kajaki srečujemo na vodi brez pretiranih formalnosti-seveda pa po pameti!
Lp Duka