Željni sonca, kratkih rokavov, primorske tople skale ter pogleda na Tržaški zaliv smo se Martina, Špela, Ciril in moja malenkost odpravili plezat na Napoleonico. A čudna so pota gospodova: sonce v očeh, Darsova rampa… so opravili svoje. Bližnje srečanje z rampo je na srečo slabo odnesla le vetrobranska šajba. Vsi čili in zdravi smo spremenili lokacijo. Nov cilj – Perkotova dežela oz. Vipavska Bela. Tam smo se raztegovali v družbi kačona in številnih martinčkov, ki jim na trenutke, kar malo zavidaš njihovo gibanje. Sam sem po tretji smeri spet dobil nasmeh na lice, ki ga je še poudarila smer z oceno 7b+ na flash. Ženski del ekipe je plezal do 5c+. Na svoj praznik sta bili zelo dobro založeni tudi z Hoferjevimi “slatkiši”, ki se jim je bilo kr težko upret. Ciril je plezo na pogled do 7b+.
LP Vezi
Bo treba še kdaj ponovit – sam brez Darsove rampe :)))
Naš Miško (beri Vezi) može da vozi sa zavezanim očima….