Letošnja pomlad je bila zame nekoliko bolj balvansko obarvana kot običajno, saj sem vse od poškodbe kolena balvane jemala le kot zelo dober trening za dolge smeri. Ker pa težje smeri zahtevajo še toliko več moči in izpiljeno plezalno tehniko, sem se odločila, da nekoliko več časa posvetim balvanskemu treningu in plezanju balvanov v naravi.
Tako sem se v marcu skupaj s super družbo balvanistov odpravilila na Bouldering festival v že poznani Prilep (Makedonija).
Prilep sem na strani AK Ravne opisala že po jesenskem obisku, več o enem izmed najlepših balvanskih področij pa govorijo fotografije in filmček iz pod rok francoskega plezalca in dragega prijatelja Philippa Ribiera.
Povezava do filma: http://vimeo.com/42029270
Mesec kasneje sem z nekoliko okrnjeno “makedonsko” zasedbo obiskala švicarski Chironico. Kljub nekoliko slabšemu vremenu (evfemizem je tukaj na mestu, saj je večino časa lilo!), smo preplezali ogromno balvanov, v njih pustili veliko kože, švica, nekateri tudi prste in gležnje. Plezala sem balvane do 7b+, fantje pa so “podirali” 8a za 8a-jem.

LP,

Katja (Five Ten)

Prilep, foto: Philippe Ribiere

Prilep, foto: Philippe Ribiere

Prilep, foto: Philippe Ribiere

Matic Kozmus v Chironicu, foto: Peter Jakop