Ker je povsod naokoli kazalo na aprilsko vreme sva se z Gregom podala v Paklenico zavedajoč se da zna biti že kar toplo. V soboto sva se podala v smer Ultmate fight. Smer je novejša, precej navita, poteka pa v osrednjem delu Aniča kuka, desno od Klina. V večjem delu smeri je bilo moje počutje naslovu smeri primerno. Svoje je dodala še vročina. Ko nama je sonce na sestopu sekalo v glavo in je bil meh z pijačo že davno prazen sem se počutil kot ranjenec po bitki na Neretvi. Nato pa se je pred nama pojavil potok, ki poskakuje na poti proti spodnjemu delu kanjona. Ni bilo potrebno veliko besed, le prepotena obleka je letela z naju. Nato pa bum v prijetno hladno vodo. Vau, kako je pasalo.
Sobotna izkušnja naju je v nedeljo napotila pod steno zgodneje. Namenila sva se v levi, nižji del stene. Hja, se je pokazalo, da je tam stena malo obrnjena proti vzhodu in jo hitro obsije sonce. Še dobro, da je smer Propeler, ki jo je prvi preplezal legendarni Franček Knez bolj plezljiva. Še pred poldnevom sva ponovno veselo čofotala v tolmunu v kanjonu…

Imam ga!