Vso pomlad sva z Gregom na polno plezala in tempo na najini odpravi v Kirgizijo je bil hud. Preostanek poletja je bil namenjen relaksaciji. Večkrat kot sicer sem se tako namenil na našo Raduho. Danes sva s Katjo plezala Zagorčevo. Zanjo, ki več časa kot v hribih preživi v zraku, je bil to pravi plezalski podvig. Tudi to, da se kamin od zadnjega deževja še ni osušil je pripomoglo, da ji ni bilo preveč lahko. No čisto brez treninga pa tudi ni bila. Eno izmed avgustovskih sobot sva, takrat v sončku in suhi skali, plezala Plate. Tudi z Gregom sva bila na Raduhi. Med tednom, sva po kosilu pohitela in splezala Kovačevo in DD. Slednjo sem prvič plezal in je kar strma in lepa smer. In ko sva v večeru sestopala proti Grohotu je sonce obsijalo steno, da je rdeče zasijala in žarela kot oglje na žaru. To mi je dalo navdih za družinsko prenočevanje na zelo visokem nivoju. Po tem ko smo se okrepčali s parlamajsom, mojstrovino malega velikega mojstra Fikana smo zvezdnato noč preživeli na zeleni preprogi na vrhu Laneža. Pa še nekaj utrinkov z Raduhe, kot jih je ujel objektiv Nikovega in mojega fotoaparata…

Save