Za vikend (11.–12. marca 2017) smo se tečajniki alpinistične šole AK Ravne odpravili na prvi zimski tabor na Raduho. Bilo nam je rečeno, da bo »fajn«, samo da bo pa »tk fajn«, si pa tudi nismo mislili …

Zdaj pa določimo naveze!

Pričakale so nas malo slabše zalite Laneževe grape, do katerih smo v soboto takoj zjutraj zgazili z židano voljo in si pripravili lažji dostop za nedeljsko ponovitev. Vsak dan smo zlezli po eno, sestopili pa čez Durce – sneg je dopuščal »žviz« naravnost dol takoj po desni. Franček se je mastil z zavoji na smučkah in edini ostal nad škorjo.

Lotili smo se štirih šolskih grap, skoraj vsak tečajnik s svojo starešino: Mišine grape, Butalske grape, Detektivke ter Grizlija Adamsa. Sneg bolj zoprn, vzpone so popestrili luštni skoki za malo adrenalina. Teorijo in vaje pred Kočo na Grohotu  je skrbno organizirala vodja Marta, tako da so nas inštruktorji po skupinah »drilali« z vajami iskanja s plazovno opremo, izdelavo sidrišč v snegu, hojo z derezami in ustavljanje s cepinom. Poloni smo pred kočo »zaštihali« vrt z norveško metodo prereza snežne odeje, upam, da bo solata vseeno uspela. Vinko in Franc sta zvečer spredavala še nekaj teorije o klasifikaciji vzponov in uradni del zaključila z japonskimi norijami letošnjega izleta turnih smučarjev na Hokkaido. Druženje v koči smo solidno zaključili in pripravili miselne vzorce za naslednji dan – al, Franc!

Branč suvereno čez skalni skok v Butalski grapi

Inštruktorji so pisali na nas – nepopisane liste –, iz njih je lilo izkušenj in priporočil, opozoril na napake in vseh drugih vmesnih pa tudi ostalih komentarjev …

Seznam najpomembnejših:

Za bivanje v koči na Grohotu je potrebna predhodna najava vsaj par dni prej. :)

Rezervne rokavice!

Nastavi dereze doma (na enak čevelj, kot ga boš uporabljal na turi, po možnosti)!

Naredi miselni vzorec za čim več primerov, kar lahko gre narobe!

Teži inštruktorjem za ture!

Ena grapa na dan odpravi zdravnika stran. Baje …

Juhuuuu!

Tečajniki se zahvaljujemo inštruktorjem, da so se nam bili pripravljeni cel vikend s predanostjo posvetiti!

Kaja Kos

In kaj o delovnem koncu tedna pravimo inštruktorji?

Kot kaže, so se imeli tečajniki naše šole na taboru res fajn, kar pa težko rečem za inštruktorje. Nobenega miru ni bilo, nobenega poležavanja na klopcah pred kočo, nobenega načrtovanja hudih prvenstvenih smeri med srkanjem piva in zrenjem v stene Raduhe … Ves čas smo se morali ukvarjati s tečajniki, jim razlagati stvari, zmrzovati v grapah in se delati, kaki frajerji in poznavalci smo. V soboto so naju z Marinko, ki sva na Grohat prikolovratili v petek zvečer, že ob osmih zjutraj vrgli iz tople sobice in že smo gazili proti Lanežu. Čeprav bi lahko šli plezat v kaj bolj »konkretnega«, smo z izgovorom, da to še ni zanje, izbrali pač grape, ki niso preveč težko dostopne in so dovolj kratke, da si do kosila nazaj … Saj veste, da se šalim, al!?

Dostop

Grape v Lanežu smo izbrali zato, ker so najprimernejše za prve korake v zimski alpinizem in ker so razmere v drugih smereh precej slabe. Kot je že Kaja napisala, tudi naše niso bile ravno dobro zalite. Stari klini, ki se najdejo v stenah, so tako visoko, da se človek kar zamisli, a je res minilo že toliko let, odkar so bili zabiti. Pa ni tako, le tole segrevanje Zemlje in suša tako drastično spreminjata svet.

Naši varovanci so se odlično odrezali v vseh pogledih: najprej že s točnostjo, potem s tem, da so mirno zgrabili vrvi in jih brez besed nesli do stene, niti eden ni niti enkrat niti malo pojamral, vse so delali z veseljem in entuziazmom, sodelovali, spraševali, opazovali, opozarjali, vse počeli z zanimanjem in skrbno, predvsem pa se je videlo in čutilo, da si zares želijo postati dobri alpinisti in alpinistke. To, da bom še posebej pohvalila vsa tri dekleta, najbrž marsikdo pričakuje od mene (saj veste – lovače in možače pa to!) – Polona, Iva in Kaja so se namreč v nekaterih stvareh izkazale še bolje kot fantje, pa niso niti malo možačaste, kaj šele lovačaste! Moram pa priznati, da na našem ferajnu itak nihče ne dela razlik med fanti in dekleti in nima šovinističnih opazk, tako da sem tudi zaradi tega ponosna na AK Ravne.

Iva raztura!

V imenu inštruktorjev se vsem tečajnikom zahvaljujem za zaupanje, sodelovanje, konstruktivne debate in za pivo, s katerim ste nas presenetili na koncu, v svojem imenu pa vsem inštruktorjem-alpinistom za odlično in nesebično delo!  

Tečaj na Grohatu je bil dober, oba dneva smo popolnoma izkoristili, da pa je vse gladko teklo, sta veliko pripomogla tudi Slavc in Polona, ki sta poskrbela za udobje, za tople sobe, hrano, pijačo, s svojo prisotnostjo in sodelovanjem pa sta popestrila naše druženje. Slavc se je celo pridružil učenju zaustavljanja s cepinom …

Hvala tudi njima za razumevanje in sodelovanje!

Sodelujoči inštruktorji/ice in alpinisti/ke: Ivan Štornik, Franc Pušnik, Ludvik Golob, Vinko Močilnik, Franc Tertinek, Samo Rupreht, Boris Santner in Marta Krejan Čokl

Uradna fotografinja in pomagačica: Marinka Dretnik

Prisotni tečajniki in tečajnice: Kaja Kos, Polona Kalčič, Iva Kumprej, Andraž Miklavžina, Anže Steblovnik, Peter Šuler, Marcel Prikeržnik, Branko Čas in Miran Ozmec

Marta Krejan Čokl – Gozdna

Foto: Marinka Dretnik, Kaja Kos, Ivan Štornik, Ludvik Golob – Iki, Marta Krejan Čokl (dve galeriji sta zato, ker mi v prvo ni uspelo dodati novih slik)

P. S. Nekdo je v alp. sobi pozabil (ali morda pustil namerno) očala v rdečem etuiju. No, zdaj so pri meni.