V nedeljo, 7. 6., sva se z Mihom neposredno po koncertu v zgodnjih jutranjih urah odpravila pod Klemenčo peč. Tam sva prespala in počakala ostale – Blaža, Domna in Marto. Po manjšem neprijetnem pripetljaju, v katerega sta bila vključena Blaževa Dacia in Mihov nesrečni nahrbtnik, je najmlajši tečajnik iz nahrbtnika potegnil zdrobljeno čelado in speštano flašo. Marta mu je posodila sinovo čelado in že smo se odpravili proti steni.
Tam smo se razdelili v navezi Marta–Luka–Miha in Blaž–Domen ter drug za drugim vstopili v smer Sivi volk. Dvočlanska naveza je bila precej hitrejša in nam je kmalu ušla naprej. Prve tri raztežaje sem vodil jaz, nato pa sva se z Mihom prevezala in je zadnja dva je vodil on. V prvem raztežaju Sivega volka se mi je zgodil zdrs, tako da sem krepko nad kompletom padel in si »malo pošremfal« koleno :). Na srečo sem imel v navezi kar dva zdravstvena delavca. No, Marta tega dela ne opravlja več že skoraj trideset let, Miha pa še ni zares začel, tako da sem se najprej malo branil njune oskrbe.
Ko smo vsi preplezali do vrha, smo si tam oskrbeli rane, pojedli nekaj sladkarij in se po vrvi spustili nazaj pod steno. Malo nas je skrbelo, da bo naše plezalne dogodivščine prekinil napovedani dež, vendar nas je naš meteorolog Domen pomiril, da ga ne bo. In imel je prav – časa je bilo dovolj še za eno smer. Tokrat so se Blaž, Domen in Miha podali v smer Goot Amerika, midva z Marto pa v manj zahtevnega Snorkyja.
Po takem dnevu plezarije smo bili vsi že pošteno lačni, zato smo si pri Zadružniku privoščili odlično večerjo – lignje na več načinov.
Luka Grobelnik
Foto: Luka in Marta
Komentarji