Med mnogo tečajniki sem tudi jaz končno dočakal Martino Spominčico in Kiklopa v Begunjščici.
Z Emo sva se 14. 7. zjutraj iz Pliberka odpravila proti Ljubelju, kjer sva okoli osme ure pričakala Marto. Po pregledu opreme je sledil pristop do smeri Spominčica. Marta in Ema sta tam odložili nahrbtnik, del njune opreme pa je romal v mojega, saj se plezanja z njim nikoli ne branim.
Najprej smo brez težav preplezali Spominčico. Ker sem pred kratkim prebolel virozo, sem si plezanje privoščil nekoliko bolj umirjeno in plezal kot zadnji v navezi. Po izstopu iz smeri smo se po vrvi spustili pod steno in po kratkem melišču sestopili nazaj do vstopa, kar je bila odlična priložnost za obnovo tehnike spusta po vrvi. Časa je bilo dovolj še za drugo smer, čeprav smo že pogledovali v nebo …
V smeri Kiklop je Ema prvič plezala kot prva v navezi v drugem raztežaju, medtem pa sva z Marto zaskrbljeno spremljala radarsko sliko in bližajočo se nevihto. Pospešili smo tempo, saj si bližnjih srečanj s strelami res nismo želeli. Ob izstopu iz smeri sem se po jamarsko prebil skozi znamenito Kiklopovo oko.
Na srečo smo uspeli ubežati nevihti in še pravočasno zaključiti plezalni dan z lepo turo v Begunjščici, tako je je Ema brez težav pravočasno prispela v vrtec po otroka.
Nal Raško
Foto: vsi trije















Komentarji