V soboto, 9. 8. 2025, sva se Marta Krejan Čokl in Domen Harnik odpravila plezat v Begunjščico. Za plezalska cilja sva izbrala smeri Kiklop (5a, 140 m) in Spominčico (4c, 150 m).
Zjutraj, ob ne preveč zgodnji 8. uri, sva se dobila na parkirišču, pripravila opremo in se odpravila proti steni. Dostop, čeprav kratek, je bil daljši, kot sem si predstavljal iz opisa v vodniku. Po svoje je bil zanimiv, kajti popeljal naju je skozi senčni gozd ter prijetno hladen tunel. Nedaleč od tunela sva na prvem melišču zavila gor proti steni. Pod steno sva nadela pasove in opremo ter se dogovorila, da bova plezala izmenično. Čeprav da sta smeri opremljeni, sva poleg vzela nekaj zatičev, metuljev, klinov in »tricamov«. (Gozdnina opomba: Marta je namreč sitnarila, da mora Domen zabiti kak klin in uporabljati pomična varovala. Potem pa se je pridušala, ker je klin izbijala deset minut …) Ker smeri potekata precej levo-desno, je plezanje spremljalo veliko vlečenja presneto težke vrvi (trenje). V prvi smeri, Kiklopu, sta bila najlepša 2. in 3. raztežaj. V drugem raztežaju je nekoliko krušljiva razpoka, ki je zelo dobro opremljena, tretji raztežaj pa popestri ozek prehod skozi luknjo, pred katero je treba sneti nahrbtnik in ga potiskati pred sabo ter se nerodno splaziti na plano.
Spominčica je nekoliko bolj krušljiva – razen zadnjega raztežaja. Zaradi velikega trenja, ki sem si ga ustvaril, sva zadnji raztežaj prepolovila. Med plezanjem nama je dodatna oprema prišla prav. Prvič pa sem uporabil tudi tricame, ki so se izkazali za zelo uporabne v vodoravnih razpokah. Za sestop z obeh smeri sva se spustila po vrvi do melišča.
Plezanje je bilo dobro in zanimivo. Menim, da je bil dan super izkoriščen, saj je vsak dan, ko se pleza, super dan.
Domen Harnik
Komentarji